Umetna inteligenca še vedno zaostaja za človekom pri eni od bistvenih stvari

Odkar so se pojavila različna orodja, ki jih poganja umetna inteligenca (AI) – kot so ChatGPT, Gemini, Grok in podobni –, se zdi, kot da na številnih področjih prekašajo ljudi.

A raziskovalci z univerze v Amsterdamu so ugotovili, da to ni povsem tako, poroča portal Zimo.

Ugotovili so namreč eno področje, na katerem umetna inteligenca (še vedno) zaostaja za človekom – sprejemanje določenih odločitev.

Primer, ki ga podajajo raziskovalci, je denimo trenutek, ko človek zagleda planinsko pot ali cesto.

Njegovi možgani takoj prepoznajo, kako bi se po njej lahko premikal in ali je sploh prehodna.

Do te ocene o možni dejavnosti pride zaradi edinstvenih vzorcev možganske aktivnosti – česar umetna inteligenca nima.

AI-modeli so se na tem področju izkazali za slabše in se bodo morali še veliko "naučiti", da bodo postali tako učinkoviti kot človeški možgani, je poudarila nevroznanstvenica Iris Groen, katere ekipa je vodila raziskavo, objavljeno v reviji PNAS.

Možgani samodejno "razmišljajo", kaj narediti z videnim

S pomočjo MRI-skeniranja so spremljali, kaj se dogaja v možganih, ko mora človek oceniti, po kateri poti naj se odpravi in kako.

"Zanimalo nas je, ali ob pogledu na prizor vidite zgolj predmete in barve – ali pa samodejno tudi to, kaj bi tam lahko naredili," pojasnjuje Groen.

Ekipa je ugotovila, da se v določenih delih možganske skorje, povezane z vidom (vidnega korteksa), aktivirajo območja, katerih dejavnosti ni bilo mogoče razložiti zgolj z opazovanjem predmetov na sliki.

"Kar smo videli, je bilo edinstveno," pravi Groen.

Ta področja možganov ne obravnavajo zgolj tistega, kar vidimo – temveč tudi, kaj bi s tem lahko počeli.

Možgani so to počeli celo v primerih, ko udeleženci niso dobili nobenih navodil za ukrepanje, so pokazali vzorci njihove aktivnosti.

Zdi se torej, da možgani zmožnosti delovanja obdelujejo samodejno. Pri umetni inteligenci pa to (še) ni tako.

AI nima izkušenj in ne "razmišlja" kot mi

AI-modeli, ki so jih testirali, so se pri napovedovanju možnih dejanj izkazali za manj uspešne.

Ko so jih posebej usposobili za prepoznavanje dejanj, so lahko le približno posnemali človekove presoje, pojasnjuje Groen.

"Tudi najboljši modeli umetne inteligence ne dajejo enakih odgovorov kot ljudje – pa čeprav gre za nalogo, ki je za nas izjemno enostavna," dodaja.

To kaže, da je naš način zaznavanja sveta globoko prepleten z našo interakcijo z njim. Svojo zaznavo povezujemo z izkušnjami iz fizičnega sveta.

AI tega ne zmore, saj obstaja le znotraj računalnika.

Groen dodaja, da bo prav ta sposobnost morda postala ključna v prihodnjem razvoju umetne inteligence.

"Postaja pomembno, da stroji ne znajo prepoznati samo tega, kaj nekaj je, temveč tudi razumejo, kaj lahko s tem naredimo. Na primer robot, ki se mora znajti na območju naravne nesreče, ali samovozeči avto, ki mora razlikovati med kolesarsko stezo in dovozom," poudarja.

A da bi umetno inteligenco naučili razmišljati kot človek, bo najprej treba razumeti, kako natančno delujejo človeški možgani.

"Človeški možgani določene informacije obdelujejo zelo hitro in učinkovito, in več znanja o tem bi lahko pomagalo ustvariti umetno inteligenco, ki bo pametnejša, varčnejša in bolj prilagojena ljudem," zaključuje Groen.